Utopija uniforme temelji na spominih in arhivih več deset nekdanjih nabornikov JLA ter razkriva, kako njihove izkušnje služenja vojaškega roka kažejo na prihodnost, oblike kolektivnosti ter odnose med državo in posameznikom, ki se bistveno razlikujejo od tistih, ki prevladujejo v neoliberalni sedanjosti. Avtorica zagovarja tezo, da so ponavljajoče se, ritualizirane in performativne prakse, ki so tvorile realnost vojaškega roka v JLA, drastično različnim moškim zagotavljale okvir za skupno življenje, čustvene vezi in uresničevanje političnih idej kolektivnosti, solidarnosti, egalitarizma, izobraževanja in tovarištva. Knjiga pomembno posega v področje študij socializma, moškosti in totalnih institucij, hkrati pa študije jugoslovanskega socializma umesti med najaktualnejše teoretične razprave o možnostih kolektivne politične imaginacije in delovanja.