Zakaj so pogovori o Jugoslaviji še 30 let po njenem nasilnem razpadu še vedno čustveno nabiti in zaznamovani s strastjo, bolečino, sentimentalnimi spomini ali nostalgijo? Zakaj so afektivnost, čutnost in utelešenost pomembni za razumevanje jugoslovanskega projekta in njegovih sodobnih življenj? Ta vprašanja naslavlja zbornik Social Lives of Affect: Post-Yugoslav Reflections in tako raziskuje, kako lahko poskusi, da bi konceptualno zagrabili naše družbene realnosti v njihovih neurejenih, fluidnih in nedoločljivih značilnostih, prispevajo k poglobljenemu razumevanju kompleksnih družbenopolitičnih procesov v regiji. Knjiga prav tako pokaže, kako uporaba koncepta afekta za razumevanje družbenih realnosti v njihovi nenehni transformaciji pogosto ne postavlja pod vprašaj le pričakovanih politik pripadnosti, identifikacije in solidarnosti, temveč tudi načine, kako kot znanstveniki afektivni in utelešeni izkušnji pripisujemo družbenopolitični pomen. Zbornik tako odstira pogled na družbene dinamike na območju nekdanje Jugoslavije, ki seže prek prevladujočega interpretativnega okvira, v katerem je poudarek na etničnih (in vse bolj rasnih) razlikah.