Mikrozgodovina upora in kolaboracije, kot bi lahko podnaslovili Gestrinovo študiju o življenju v podkrimskih vaseh v času med 1941 in 1945 je avtorjev poskus rekonstrukcije najbolj travmatičnega obdobja slovenske zgodovine. Gestrinova zgodovina smrti in upanja ni samo še en deskriptivni opis vojskujočih se enot, temveč prerez nasilnega vsakdana, ki je nekdanje sosede razdelil na odpornike in sodelavce okupatorjev. Le-ti skozi osrednja poglavja knjige znova oživijo tudi zato, ker izvemo o njih skoraj vse: iz kakšne družine so izhajali, kaj so bili po poklicu, v kolikšni meri so bili (če so bili) dejavni v komunistični partiji ali sindikalni organizaciji še pred začetkom vojne. V kolikšni meri so bili (če so bili) razpeti med delom v bližnji Ljubljani in opravki na domačiji, kako so doživljali okupacijo, zakaj so se pridružili partizanskim enotam oz. enotam MAVC in, končno, zakaj so morali ali hoteli ene zamenjati z drugimi in kaj je to pomenilo za njihove družine ...

Za današnji čas izjemno pomemben pa je njegov namen, da se z dokumentirano študijo zoperstavi iz konteksta iztrganemu prikazovanju tega časa. Da se zoperstavi »poenostavljeni in nekritični oceni večplastnosti dogajanja na eni in na drugi strani«. Še več, instrumentalizacija te in katerekoli druge preteklosti je bila zanj »nesprejemljive«. Tako v času takoj po vojni, kot v času po 1989, je namreč pogrešal »ljudi, domačine na obeh straneh, njihovo množično odzivanje na splošno in lokalno dogajanje ter njihovo sodelovanje v njem in posledice, tudi negativne, ki so temu sledile«. »Usoda jih je« po njegovem mnenju »v mnogih primerih premetavala z ene na drugo stran, v boju za eno ali drugo vizijo reševanja slovenskih eksistencialnih vprašanj tistega časa in poznejšega razvoja, v krvavi bratomorni boj, ki je dobival oblike in značilnosti državljanske vojne v pogojih okupacije in kolaboracije«. Pri tem ga ni zanimala toliko vojaška plat dogajanja, čeprav na posameznih mestih srečamo dokaj natančne opise spopadov za Ig. Bistveno bolj ga je zanimalo razumevanje in interes za čim bolj celovito predstavitev »vseh notranjih in zunanjih pretresov, telesnih in fizičnih naporov, strahu in groze ... ran in smrti«, podobno, kot ga je zanimala usoda posameznih domačij v podkrimskih vaseh.