Knjiga je celovita pregledna študija o prostovoljnih in prisilnih migracijah v slovenskem prostoru ter o organiziranosti slovenske diaspore po svetu v obdobju 1945–1991. V znanstveni monografiji so prvič na enem mestu predstavljeni socialni, gospodarski in kulturni vidiki slovenskega izseljenstva od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije, ki so vgrajeni v novejši zgodovinski razvoj na Slovenskem ter širši kontekst evropskih migracij. Slovenske selitve v socializmu izhajajo iz obstoječe domače in mednarodne študijske literature z dodatno preučitvijo tistih virov, vsebin in problemov, ki so izostali iz dozdajšnjih zanimanj in so bistveni za umestitev problematike v širše zgodovinsko dogajanje. Knjiga umešča migracije, zlasti raznolike oblike izseljevanja, v zgodovino slovenskega in evropskega prostora, pri tem pa izpostavlja tudi organiziranost slovenskih izseljencev in izseljenk ter življenjske zgodbe akterjev teh procesov. S tem želi bralstvu približati subjektivne izkušnje in doživljanja selitvenih dogajanj tako tistih, ki so odšli, prek ohranjanja vezi z domovino, pa tudi tistih, ki so ostali.