Monografija je sestavljena iz dveh delov, saj obravnava dve starejši pokrajinski književnosti, ki sta nastajali v tedanjih pokrajinskih jezikih. Vsako poglavje prinaša pregled posvetnega in nabožnega pesništva glede na tvorce besedil, konfesionalno in krajevno pripadnost. Pregledu sledijo študije primerov, ki se osredotočajo na tiste pesmarice, ki izkazujejo največjo recepcijo v širšem slovenskem prostoru. Najprej je obravnavana najstarejša štajerska rokopisna pesmarica – Foglarjeva pesmarica, sledita raziskavi recepcije dveh obširnih kranjskih pesmaric 18. stoletja, ki sta delo Jožefa Ambrožiča in Maksimilijana Redeskinija. Naslednji dve poglavji se osredotočata na pesniško ustvarjanje dveh znanih štajerskih duhovnikov – Petra Dajnka in Štefana Modrinjaka. Sledi analiza do sedaj spregledane pesmarice učitelja Ivana Šefa. V drugem delu monografije, ki je posvečen prekmurskemu pesništvu, je obravnavana najstarejša prekmurska pesmarica, t. i. Martjanska pesmarica I. Sledi raziskava pesništva najbolj znanega prekmurskega duhovnika 19. stoletja Jožefa Borovnjaka. Zadnje poglavje raziskuje recepcijo kajkavskega in gradiščanskega pesništva v prekmurskih besedilih.