Monografija, podprta s teoretskim premislekom in temeljitim terenskim delom razkriva vlogo kulturne dediščine med tradicijo in inovacijo na Krasu. Glavni namen dela ni le predstavitev pomena dediščine v sodobnem, globalnem svetu, temveč tudi njenih glavnih nosilcev, ustvarjalcev in uporabnikov dediščine, Kraševcev; delo razgrinja dobre in napačne prakse reprezentacije vaške preteklosti, uporabe dediščine za razvoj turističnih dejavnosti in predstavitev svojih bivalnih okolij, pomen dediščine za označevanje kraške identitete itd. Načenja pa tudi vprašanja o vlogi stroke pri ustvarjanju kraške dediščine, o dobrih in nekoliko zgrešenih pristopih strokovne javnosti pri upoštevanju lokalnih izkušenj, prepričanj, idej itd.