Knjiga obravnava razsežnosti tradicije v sodobnosti, kot se kažejo v polurbaniziranem okolju na severovzhodnem obrobju Ljubljane – na Jančah z okolico. V njej avtorica analizira koncept tradicije, ki je eden od osrednjih v etnologiji in folkloristiki, in razčlenjuje njene konkretizacije na etnografskem terenu. Pri tem se osredinja predvsem na kmečko delo in njegove ritualne dimenzije, delno pa tudi na drugo dediščino, tradicijo kmečkega okolja. To domačini ne le pozitivno vrednotijo, pač pa tudi prikazujejo v idealnotipskih podobah, s čimer pripomorejo k ustvarjanju t. i. podeželske idile, mikavne za turiste. Kot vrednota je (p)ostala sredstvo zbujanja in ohranjanja pripadnosti določenim skupnostim in območju samemu, uporablja pa se tudi kot argument v splošnem in vzdržnem razvoju območja.