Monografija Kje pa vas jezik žuli? prinaša na empirični metodi oz. uporabniški izkušnji pripravljen izbor jezikovnih zadreg, ki se izkazujejo na različnih ravneh jezikovne zgradbe: na izrazni ravni, na skladenjsko-pomenski in besedilni ravni. Ne odstira pa le problematičnih poglavij v jezikovnem sistemu, temveč sega tudi na področja stilistike in normativnosti, torej vrednotenja jezikovnih prvin glede na tradicionalne sisteme socialne- in funkcijske zvrstnosti, na gibanje znotraj jezika in na tihe spremembe v elektronski dobi, ki jih sodobno jezikoslovje lahko že zaznava in tudi opisuje.

Prvi dve poglavji predstavljata svetovalno dejavnost, ki je osnova za izbor jezikovnih vprašanj, in tematske okvire spletne Jezikovne svetovalnice, ki že od leta 2012 deluje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, z navezavo na monografijo; drugo pa na osnovi izvedene anketne raziskave prikazuje jezikovnega uporabnika z vidika demografskih podatkov in izobrazbe, izraženih pričakovanj in motiviranosti za uporabo svetovalnice. V nadaljevanju so prikazane po vsebinsko zaokroženih poglavjih najpogostej izražene jezikovne zadrege.

Gre za prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, kakor se izkazujejo v neposrednih vprašanjih jezikovnih uporabnikov, pogosto specialistov za jezikovna vprašanja, ki želijo kompetenten in referenčen odgovor na odkrito jezikovno (ali jezikoslovno) vrzel. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Jezikovni svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja, oprta na nove gradivske vire in metode, zlasti korpusno lingvistiko. Pomembno je, da se odprta vprašanja slovenske slovnice, pravopisa in slovarja razrešujejo v kritičnem dialogu z aktualnimi priročniki, ki jih govoreči in pišoči v slovenščini dnevno uporabljajo.

Ker v sodobni slovenščini ne opazujemo le jezikovnih sprememb v diahronem obsegu, temveč s sodobnimi metodami, oprtimi na aktualnem gradivu, proučujemo potencialne dolgosežnejše premike in spremembe sodobnega jezika, ki jih jezikoslovje v varnem zavetju raziskav nerado konkretno vrednoti in umešča, še zlasti pa se ne opredeljuje do vprašanja, ali so odstopi od tradicionalnega sistema res rezultat »legitimnih« jezikovnih premikov ali pa zgolj napake, je pričujoča monografija izviren poskus v združevanju znanega in neznanega, v legitimiziranju zamolčanih odstopov in poenostavljanja jezika. Tako je v pričujoči monografiji na več mestih izpostavljeno, da so jezikovne spremembe odraz naravnega jezikovnega razvoja. V duhu tega so v monografiji predstavljene spremembe kategorialnih slovničnih lastnosti leksike (prevzeto besedje se npr. glasovno, oblikoslovno in skladenjsko prilagaja obstoječemu besednemu fondu), poenostavljanje skladnje in posledično interpunkcije, težnje po enobesedenju in kratkosti izražanja, hkrati pa pomensko širjenje obstoječih leksemov in jezikovne izbire, ki sledijo ponatančenju in večji preciznosti. Ob tem je opozorjeno tudi na sociolingvistične (redkeje psiholingvistične) dejavnike, ki prek mode, družbenih potreb in tujih vplivov vplivajo na jezikovni razcvet v dobi elektronske revolucije.