
Ko slišimo imeni Bloke in Loška dolina nam najbrž najprej stopijo pred oči starodavni bloški smučarji, pa Levstikov junak Martin Krpan, seveda pa tudi loški polšji lov in številne obpotne table z napisom »območje medveda«. Zato boste v tejle knjigi mogli prebrati tudi, kako se po starem izdela bloške smuči, kako se poseka smreko, kako in iz kakšnega lesa se pri Ložu dela dobre lesene grablje, zobotrebce in še marsikaj. Izdelava zobotrebcev je bila tudi družabni dogodek, ob katerem so si pripovedovali ne le zgodbe o coprnicah, nočnih jagah in prikaznih, ampak eni zadnjih pri nas še tudi o davnih rojenicah! Spoznamo, da svarilnih tabel o območjih medveda pred stoletjem še ni bilo, saj niso bile potrebne. Leta 1902 rojeni mož iz Zavrha je povedal, da za njegove mladosti tam ni bilo ne divjih prašičev ne medvedov ne jelenov, zdaj pa so, in kar poseješ, vse pojedo. Nekdaj pa se je jedlo le tisto, kar si doma pridelal, in če nisi pridelal, si tolkel lakoto ali pa odhajal na delo v tujino. Tudi zato se vasi praznijo. O vsem tem govore te pripovedi, ki so večinoma v narečju s številnimi zanimivimi besedami, ki se jih je razveselila tudi dialektologinja.
trda vezava 14 × 20,5 cm 394 strani
Ključne besede
Dolenjska | narečja | Notranjska | slovarji | slovenske ljudske pripovedke | slovenščina