Šušmeljeva knjiga ponuja celovit pregled razvoja in izzivov, s katerimi se je soočala Nova Gorica v različnih obdobjih svoje zgodovine, zlasti v kontekstu sodelovanja z Gorico in vplivov čezmejne dinamike. Sporočilo poudarja, kako pomembna je bila odprtost meje in sodelovanje med obema Goricama za gospodarski, kulturni in intelektualni utrip mesta. Prav tako opozarja na posledice osamosvojitve Slovenije, vojn na Balkanu in vključitve v EU, ki so prinesle izgubo nekaterih ključnih gospodarskih dejavnikov in vloge mesta kot obmejnega središča. Avtor izpostavlja ključne pobude za čezmejno sodelovanje, kot je ideja o skupni gospodarski zbornici, evropski univerzi ter Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS). Vendar opozarja, da je kljub ambicioznim načrtom in pobudam pogosto primanjkovalo konkretnih izvedbenih mehanizmov in institucij, ki bi podprle uresničitev teh ciljev. Avtor ob koncu optimistično izpostavlja potencial skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture, kar bi lahko dalo nov zagon obema mestoma in okrepilo njuno prepoznavnost v širšem evropskem prostoru.