
Kako pojasniti veliko število procesij velikega petka, ki so med 16. in 18. stoletjem zaznamovale katoliško Evropo? Jaša Drnovšek prikaže te zgodnjenovoveške sprevode kot eminentno politične fenomene, ki so lahko obstajali le v kontekstu protireformacije in katoliške prenove. Pri tem se naveže na teorijo kulturne produkcije Joachima Küpperja, po kateri lahko kulturo razumemo kot virtualno omrežje. V svoji primerjalni kulturnozgodovinski raziskavi Drnovšek podrobno osvetli zgodovino kapucinskega in jezuitskega reda, ki sta pomembno prispevala k razmahu pasijonskih procesij. Posebno vlogo pri tem ima Škofjeloški pasijon, katerega ponovno oživljena tradicija uprizarjanja je od leta 2016 pod Unescovo zaščito.
***
Wie lässt sich die große Zahl an Karfreitagsprozessionen erklären, die vom 16. bis 18. Jahrhundert das katholische Europa prägten? Jaša Drnovšek stellt diese frühneuzeitlichen Umzüge als eminent politische Phänomene dar, die allein vor dem Hintergrund der Gegenreformation und katholischen Erneuerung bestehen konnten. Er greift dabei Joachim Küppers Theorie der kulturellen Produktion auf, nach der Kultur als virtuelles Netzwerk betrachtet werden kann. Drnovšek beleuchtet in seiner kulturhistorisch-komparatistischen Studie eingehend die Geschichte des Kapuziner- und Jesuitenordens, die beide maßgeblich zum Aufschwung der Karfreitagsprozessionen beitrugen. Eine besondere Rolle kommt dabei der Škofjeloški pasijon zu, dem ältesten slowenischen Drama, dessen wiederbelebte Aufführungstradition seit 2016 unter dem Schutz der UNESCO steht.
trda vezava 15 × 21 cm 256 strani
Ključne besede
jezuiti | kapucini | procesije | protireformacija | Škofja Loka | zgodnji novi vek