Slovensko-latinski slovar Jožeta Stabeja je obrnjeni slovar, narejen po latinsko-slovenskem rokopisnem slovarju, ki sta ga v letih 1680–1710 izdelala Matija Kastelec in Gregor Vorenc. Gre za slovar, ki premošča časovno vrzel med obema Megiserjevima (1592, 1603) in Alasijevim slovarjem (1607) na eni strani ter Pohlinovim (1781) na drugi. Slovar obsega 18.025 slovenskih iztočnic. Osrednjemu slovarskemu delu sta dodana slovarčka lastnih imen in Pohlinovih pripisov slovarju.

Delo zrcali slovensko besedno bogastvo na koncu 17. stoletja, kaže trdno zakoreninjenost v slovensko knjižnojezikovno in slovarsko tradicijo, bogatijo pa ga tudi novi narečni izrazi ter redkejše novotvorbe. Iztočnice so opremljene s slovničnimi in frekvenčnimi podatki, iz slovarskih sestavkov pa so ugotovljivi še številni podatki o pravopisni in glasovni podobi, oblikoslovju, besedotvorju in pomenskosti iztočnic.