Metafora je v monografiji obravnavana kot sestavina leksikalnega sistema, ki jo omogočata neločljivo povezana slovnica in slovar (poimenovalni sistem). Ob siceršnjem upoštevanju, da je leksikalna metafora kot jezikovna danost omogočena v asociativnem povezovanju vsebin, je težišče obravnave v prepoznavanju in analiziranju jezikovnosistemskih danostih, ki so udeležene pri uresničevanju leksikalne metafore. Teoretično izhodišče za gradivno analizo predstavlja strukturalno modelirani slovarski pomen, ki ima vlogo specifičnega leksikalnopomenoslovnega analitičnega orodja.

Pri vzpostavljanju celovitega pogleda na leksikalno metaforo, vključujočega sistemske danosti in ubeseditvene pogoje, pa se kot uporaben potrjuje pojem slovnična metafora v okviru sistemske funkcijske slovnice (Halliday). Splošne značilnosti leksikalizirane metafore so sistematično prikazane na primeru gradivne analize povedkovniške metafore v slovenskem jeziku. V monografiji je metafora kot sestavina leksikalnega sistema obravnavana teoretično v okviru kritičnega povzemanja nekaterih jezikoslovnih pojmovanj metafore (prvi del: Razumevanje metafore v leksikologiji) in gradivnoanalitično v predstavitvi opravljene gradivne raziskave povedkovniške metafore v slovenskem jeziku (drugi del: Analitični prikaz metafore v leksikalnem sistemu).

Prikaz različnih leksikoloških obravnav metafore (J. Lyons, D. N. Šmelev, G. Leech, J. Filipec, A. Wierzbicka, D. Ju. Apresjan, D. Gortan Premk; A. Vidovič Muha; J. Snoj, A. V. Isačenko, F. Novak, E. Kržišnik, E. Kržišnik – M. Smolić; R. Moon) vodi k ugotovitvi, da je pri definiranju metafore utemeljeno ločevanje treh usmeritev: 1. strukturalno pojmovanje metafore, vezano na pomenskosestavinski model slovarskega pomena; 2. pojmovanje jezikovne metafore kot sredstva, s katerim se dokazuje obstoj konceptualne metafore; 3. pojmovanje metafore kot aktiviranja določenega pomenskega potenciala besede v besedilu, ki je ugotovljiv iz sintagmatskih vzorcev, pripadajočih dani metafori (Halliday, Hanks). Glede na to raznolikost v definiranju metafore ima tudi gradivna analiza na voljo več možnosti zbiranja in interpretiranja gradiva in prav tako več možnosti kombiniranja podatkov, pridobljenih v okviru različnih pristopov. Razlike med obstoječimi možnostmi so pomembne zlasti s stališča cilja, čim bolj celovito upoštevati jezikovne danosti, ki so udeležene pri metaforičnem izražanju vsebin. Upoštevaje realne možnosti obvladovanja jezikovnega gradiva, se je za gradivno raziskavo metafore v slovenskem jeziku kot izvedljiv potrdil pristop, pri katerem se povezuje strukturalno modelirani slovarski pomen s konceptom slovnične metafore.

Za uvod v analitični prikaz metafore (na gradivu povedkovniške metafore) so sistematično v obliki definicij in komentarjev prikazane postavke, na katerih je utemeljena gradivna analiza (poglavje Prepoznavanje in opisovanje metaforične pomenotvornosti). Sledi opis gradiva za analitično obravnavo (O gradivu za analitično obravnavo metafore), tako s stališča specifičnosti gradivnega pristopa k metafori sploh kot tudi v okviru izbranega gradiva za analizo povedkovniške metafore v slovenskem jeziku. Obe enoti uvajata osrednji del monografije, ki obravnava povedkovniško metaforo.

Analitični prikaz povedkovniške metafore dopolnjujeta prilogi, v katerih je skoraj v celoti prikazano obdelano gradivo za antropomorfno povedkovniško metaforo in za povedkovniško metaforo iz samostalniških pomenov s kategorialno pomensko sestavino človeško+.