Knjiga obravnava delo štirih zgodovinarjev arhitekturnega modernizma in načine, na katere so njihove zgodovine bile konstruirane kot bolj ali manj očitna programska navodila za teorijo in prakso projektiranja v kontekstu njene takratne sodobnosti. Avtor knjige Anthony Vidler podrobno proučuje zgodovinske pristope Emila Kaufmana, Colina Rowa, Manfreda Tafurija in Reynerja Banhama, in specifične verzije modernizma, ki so jih uveljavljaje njihove pripovedi zgodovine. Knjiga nazorno pokaže na kompleksne in tesne povezave med vsakokratno sodobno prakso projektiranja in zgodovino arhitekture, ki prežemajo celotni moderni arhitekturni diskurz in ki so omogočile nekatere najbolj zanimive arhitekturne eksperimente povojnega obdobja.