Vodnik zaokrožuje predstavitev zamejskih območij onstran celotne slovenske državne meje. V njem je ob razpotegnjenem zamejstvu na Štajerskem izpostavljeno Porabje. Poleg dobro znanega Slovenskega Porabja na Madžarskem je eden od člankov namenjen obravnavi avstrijskega dela Porabja, predvsem tistega na Gradiščanskem. Širši javnosti je manj znano, da Republika Slovenija meji tudi na avstrijsko zvezno deželo Gradiščansko. Prav obravnava celotnega zamejskega območja v porečju Rabe je razlog, da se je v naslovu knjige ob Štajerski znašlo tudi pokrajinsko ime Porabje. Kot v vseh zamejskih vodnikih je tudi v tem poseben poudarek na obravnavi zamejskih Slovencev, ki jih je zgodovinski razvoj zvečine dodobra razredčil, prikril ali celo povsem izničil. Drug vsebinski sklop v knjigi je namenjen obravnavi glavnih mest avstrijske dežele Štajerske Gradca in Republike Avstrije Dunaja. V Gradcu je poudarek na sodobnih prostorskih geografskih procesih, na Dunaju pa na tamkajšnji arhitekturni zapuščini Slovencev. Izpostaviti velja literarnozgodovinski prispevek o najrazličnejših povezavah slovenskih književnikov z Dunajem, ki na svojski način poudari pomen avstrijske prestolnice za slovenski narod.